Zgodovina kluba

Zametki sodobnega športnega lokostrelstva v Mariboru segajo v leto 1961. Takrat je peščica entuziastov, med katerimi so bili: Janko Pipan, Bogomir Pal, ter Ivan Rigler, na osnovi skromnih načrtov iz revije Življenje in tehnika, izdelala nekaj lokov iz sušene orehovine. Ti loki so še sedaj ohranjeni, ter celo uporabni. S skromnimi sredstvi, ter obilo volje so se entuziasti ob študiju ameriške revije Archery Magazin spoznali z modernim lokostrelstvom, ter nabavili nekaj lokov. Ti so že imeli krake prevlečene z umetnimi smolami, uporabili pa so tudi aluminijaste puščice. Vso ostalo opremo so izdelali sami. Za prvo strelišče so uporabili travnik v Stražunskem gozdu.
Med lokostrelce sta v tistem času prestopila iz atletike Pavel Narath, ter tabornik Peter Kamenjev. Organizirano druženje lokostrelcev se je odvijalo pod okriljem sekcije taborniškega odreda v Mariboru. Tako so že 1968 leta, na republiškem prvenstvu tabornikov pridobili naslov najboljših lokostrelcev v Sloveniji. Zlato puščico je med posamezniki prejel Janko Pipan. Na istem tekmovanju so demonstrirali sposobnosti tudi hrvaški lokostrelci iz PSK Zagreb (Prvog streljaćkog kluba), ki so po stažu takrat že slavili prvo desetletnico obstoja.

Uradno je bil ustanovljen Lokostrelski klub Maribor na ustanovnem občnem zboru 6. februarja leta 1970. Člani ustanovnega odbora so bili: Janko Pipan, Pavel Narath, Ivan Kozel, Erika Pipan, Ivan Rigler, Bogomir Pal, Marjan Potočnik, Emil Veber, Peter Kamenjev, Mihael Lešnik ter Olga Fric. Predsedniške posle je zatem celo desetletje opravljal Janko Pipan.

igor11

Športni rezultati so rasli s pripravljenostjo kluba za organizacijo tekmovanj. Istega leta, ob ustanovitvi, so bili tudi že organizatorji mednarodnega tekmovanja, kar jim je poglobilo delo, ter trening. Leto zatem, je LK Maribor dobil državnega prvaka v dvoranskem lokostrelstvu. To je bil Janko Pipan. Kvaliteta mariborskega lokostrelstva je rasla, tako se je tudi ekipa v tarčnem lokostrelstvu krepila, ter leta 1973 že dosegla tretje mesto v Jugoslaviji. Leto kasneje smo dobili tudi že novega prvaka v tarčnem FITA lokostrelstvu. Pavel Narath je s 1210 krogi presegel za tiste čase pomembno mejo 1200 krogov, za kar je od japonskega proizvajalca lokov Yamaha, dobil v dar najsodobnejši lok.

Za tem je ekipa Maribora napredovala, ter leto za tem postala državni prvak. Pri tem je bil uspešen Bojan Postružnik, ki je kasneje postal najboljši jugoslovanski lokostrelec. V tistem času, je postavil vse rekorde, na vseh strelnih razdaljah. Bil je tudi prvi olimpijec-lokostrelec, ter v Montrealu 1976, zasedel še do sedaj najboljše deveto mesto.

Lokostrelski klub je nato vrsto let osvajal naslove najboljših posameznikov in ekip. V Mariboru so bili izbrani kot športniki leta 1981, tako v posamezni kot ekipni konkurenci. Zatem je članstvo nekaj časa tudi nihalo, toda delo z mladimi je ponovno obrodilo sadove. Pojavila sta se Samo Pitomac, ter Bojan Ploj. Zlasti Ploj je zablestel že kot mladinec, dosegel je bronasto medaljo na mladinskem evropskem prvenstvu. Tudi v članski konkurenci je enako dobro nadaljeval, leta 1982 je na 90 metrski razdalji evropskega prvenstva osvojil zlato.

Oba Bojana, sta se v drugi polovici desetletja izmenoma pojavljala med dobitniki medalj tudi na balkanskih prvenstvih. Enako je veljalo tudi za državna prvenstva. Leta 1988 je Bojan Ploj na državnem prvenstvu v Moščenički Dragi, kot prvi Slovenec premagal magično mejo 1300 krogov. Dosegel je rekordnih 1308 krogov, kar je bilo le 33 krogov pod svetovnim rekordom. Žal mu jugoslovanska “kuhinja” ni bila naklonjena in so mu bila zaprta vrata na olimpijado, za katero je sicer imel potrjen rezultat. Uspešnosti mariborskih lokostrelcev se je pridružil še Igor Vrbančič, ki je 1989 postal dvoranski prvak, pripomogel pa je tudi k novim ekipnim naslovom ter posegal po vidnejših mestih na mednarodnih in domačih tekmovanjih.

V tem obdobju je ponovno prišlo do pomlajevanja članstva, Bojan Ploj se je po neuspešni kandidaturi za Barcelono posvetil poslu, v letu 1989 pa sta v klub pristopila 13-letna Dominika Žiberna ter Peter Koprivnikar. Slednji je v olimpijskem lokostrelstvu zablestel že kot deček na državnem prvenstvu 1990. Prehod med mladince je hitro prebrodil, leta 1991 pa je že osvojil tudi slovenski mladinski pokal. S 15-timi leti se je enakovredno kosal s slovenskimi člani, ter uspešno začel pohod na evropski vrh. Naslovu pokalnega zmagovalca v evropski mlajši mladinski konkurenci je dodal tudi zmago med olimpijskimi upi v grški Olimpii, ter izredno ugoden rezultat 1292 v tarčnem lokostrelstvu na tekmovanju v Celovcu. Postal je tudi državni prvak. Za uspehe 1992 leta, je bil Peter Koprivnikar izbran za najperspektivnejšega športnika Maribora.

V letu 1993 sta v disciplini neomejeno, Dominika Žiberna ter Gregor Sitar v mladinskem razredu pokazala velik talent, ter dosegla nekaj rekordov, Žiberna celo v članski konkurenci. Peter Koprivnikar je bil tega leta tretji v evropskem mladinskem pokalu, 10. na mladinskem svetovnem prvenstvu, ter imel rezultat, ki ga je že drugo leto zapored uvrščal med stoterico najvišjih dosežkov na svetu. Lokostrelska zveza Slovenije, je Petra Koprivnikarja izbrala za Lokostrelca leta 1993.

Naslednje leto je v olimpijskem stilu Peter Koprivnikar začel izvrstno, saj je na prvem tekmovanju dosegel v olimpijskem dvoboju 115 krogov z 12-timi puščicami, kar se je izkazalo za evropski članski rekord. Koprivnikar je v tem letu ponovno državni prvak v tarčnem lokostrelstvu. Iz najpomembnejšega tekmovanja za mladince, Svetovnega prvenstva, so prinešena sledeča mesta: 6. Peter Koprivnikar, 8. Dominika Žiberna, 67. Iztok Prelog. V predtekmovanju prvenstva sta bila Peter in Dominika celo še boljša, Koprivnikar je zmagal z evropskim mladinskim rekordom 1319 krogov, Žiberna pa je bila 4., prav tako z rekordom 1287 krogov.

V letu 1994 so doseženi sledeči razredi: svetovni razred Petra Koprivnikarja, perspektivni razred Dominike Žiberna, mladinska razreda Iztoka Preloga, ter Petra Šilca. V tem obdobju je imel Lokostrelski klub Maribor priznanih 46 državnih, ter 7 evropskih rekordov. Lokostrelska zveza Slovenije je Petra Koprivnikarja in Dominiko Žiberna izbrala za Lokostrelca leta 1994.

Leta 1995 je Peter dosegel več državnih rekordov, na FITA turnirju v Poreču je streljal 1336 krogov, kar ga je dvignilo na 4. mesto v Evropi. Na svetovnem prvenstvu je dosegel odlično 27. mesto in ponovno postal športnik Maribora.

Odlični rezultati in dobra forma, so privedli Petra na olimpijske igre Atlanta 1996, kjer je dosegel 54. mesto v posamični in 5. mesto v ekipni konkurenci (Medved, Koprivnikar, Krumpestar). Na državnem prvenstvu FITA, je klub osvojil naslov ekipnega državnega prvaka. V naslednjih letih, je v klubu še naprej blestel Peter Koprivnikar z odličnimi državnimi in mednarodnimi rezultati, leta 2000 je nastopil na olimpijadi Sydneyu, in dosegel 51. mesto.

S prihodom dr. Bogdana Pavlina, ki je med naše mlajše člane prinesel navdušenje za tek na smučeh, se je pri nas pričela razvijati tudi posebna veja lokostrelstva – Ski Archery oz. Arcatlon. V januarju 1999, smo na Arehu (Pohorje), že pripravili 1. državno prvenstvo. Slovenska arcatlonska ekipa (Prelog, Koprivnikar, Krumpestar) je leta 2000 na svetovnem prvenstvu v Italiji dosegla 3. mesto. Obrestovalo se je tudi delo z mladinci, saj se je mladi Vid Vončina izkazal kot odličen tekač in lokostre- lec, ter v sezoni 2004/2005 dosegel naslednje rezultate: evropski pokal Berlin 3. mesto, svetovno prvenstvo (Forni Avoltri – Italija) 1. mesto med mladinci v sprintu in zasledovalni, ter 2. mesto v članski štafeti. V svetovnem pokalu v Nemčiji, je med člani zasedel 1. mesto v zasledovanju in 5. mesto v sprintu.

a_Vid1
Iz vsega napisanega, je razvidno, da je Lokostrelski klub Maribor precej pripomogel v ustvarjanju zgodovine slovenskega lokostrelstva. Še vedno je nosilec kar nekaj posamičnih in ekipnih državnih rekordov, kar 3 krat imamo nastop naših članov na olimpijskih igrah, ter polno nastopov na evropskih in svetovnih prvenstvih. Trenutno se precej posvečamo delu z mladimi, ter upamo, da bomo spet lahko posegli po visokih rezultatih v državnem in svetovnem merilu.

Maribor, oktober 2006